Kako postaviti in nastaviti nizkotonec: praktični vodič

Nizkotonec lahko sistemu doda globino in občutek teže, lahko pa tudi hitro preglasi vse drugo. Razlika je največkrat v postavitvi in nastavitvah, ne samo v številki pri moči. Spodnji postopek je namenjen domačemu kinu in stereo sistemom ter ga lahko izvedete brez merilne opreme.

1. Najprej preverite priklop

Preden premikate ohišje po prostoru, preverite, od kod nizkotonec prejema signal. Če uporabljate AV-sprejemnik, je običajna povezava kabel iz izhoda SUB OUT oziroma LFE na vhod LFE ali mono line-in na nizkotoncu. Upravljanje nizkih frekvenc v tem primeru praviloma prevzame sprejemnik.

Pri stereo ojačevalniku je lahko na voljo izhod sub out ali pre-out. Če ga ni, nekateri aktivni nizkotonci omogočajo visokonnivojski priklop na zvočniške izhode. Ta povezava ni univerzalna, zato vedno preverite navodila obeh naprav. Zvočniškega izhoda ne povezujte neposredno z običajnim RCA vhodom.

2. Kam postaviti nizkotonec?

Začnite ob sprednji steni, blizu televizorja ali glavnih zvočnikov. To je praktična začetna točka, ker ostane kabelska povezava kratka in so popravki dosegljivi. Ohišja ne zapirajte v omaro in ne prekrijte odprtin ali ojačevalnega modula.

Bližina stene pogosto poveča občutek basa. Kot prostora ga lahko okrepi še bolj, vendar je večja tudi možnost, da začne določena nota pretirano doneti. Če je bas na enem sedežu zelo močan, pol metra stran pa skoraj izgine, težava ni nujno v nizkotoncu. Verjetno poslušate vpliv prostora.

Preprost preizkus: »subwoofer crawl«

1. Nizkotonec začasno postavite na mesto glavnega poslušanja.
2. Predvajajte ponavljajoč se odlomek z enakomernim basom pri zmerni glasnosti.
3. Ob stenah in v možnih položajih poslušajte, kje je bas poln, a ne doneč.
4. Nizkotonec nato prestavite na položaj, kjer je bil rezultat najbolj uravnotežen.
5. Preizkus ponovite na dveh ali treh sedežih, ne samo na enem.

Metoda ni laboratorijska meritev, je pa zelo uporabna za hitro iskanje položaja, ki v vašem prostoru povzroča najmanj težav.

3. Dobre začetne nastavitve

Glasnost oziroma gain

Začnite nižje, približno na četrtini ali tretjini razpona, nato zaženite samodejno kalibracijo sprejemnika, če je na voljo. Nizkotonec je pravilno vključen takrat, ko ga pri običajnem poslušanju ne opazite kot ločen vir. Ko ga izklopite, pa mora sistem izgubiti globino in temelj.

Delilna frekvenca

Pri AV-sprejemniku je 80 Hz pogosto smiselna začetna točka za manjše samostoječe in knjižne zvočnike. Zelo majhni sateliti lahko potrebujejo višjo nastavitev, veliki zvočniki z dobrim nizkofrekvenčnim dosegom pa nižjo. Če je nizkotonec pri 100 Hz ali več jasno slišati z ene strani prostora, poskusite delilno frekvenco znižati, vendar samo toliko, kolikor to dopuščajo glavni zvočniki.

Če delilno frekvenco že nastavlja sprejemnik, nastavite low-pass na nizkotoncu na LFE, bypass ali najvišjo vrednost, kot priporoča priročnik. S tem se izognete dvema zaporednima filtroma.

Faza: 0° ali 180°

Faza pomaga, da nizkotonec in glavni zvočniki na območju delilne frekvence ne oslabijo drug drugega. Sedite na običajno mesto in večkrat primerjajte 0° ter 180°. Obdržite nastavitev, pri kateri je bas bolj poln in jasen, brez občutka luknje med nizkotoncem in zvočniki. Če ima naprava zvezno nastavitev faze, jo spreminjajte počasi.

4. Nastavljajte po enem koraku

Za primerjavo uporabite dva ali tri dobro poznane posnetke. Eden naj ima enakomeren akustični ali električni bas, drugi jasen udarec bas bobna, tretji pa filmski prizor z globokimi učinki. Ne uporabljajte samo enega spektakularnega prizora, ker lahko nastavitev nato ustreza le temu posnetku.

1. Najprej izberite položaj.
2. Nato nastavite fazo.
3. Prilagodite delilno frekvenco.
4. Glasnost uredite zadnjo.

Po vsaki spremembi poslušajte vsaj minuto. Če hkrati premaknete nizkotonec, zvišate glasnost in spremenite fazo, ne boste vedeli, kaj je dejansko pomagalo.

Kako veste, da je nastavitev dobra?

• Govor ostane čist in ne dobi umetne teže.
• Bas boben je odločen, ne pa razpotegnjen.
• Nizkih tonov ne slišite kot zvok iz ene same škatle.
• Razlika med sedeži je sprejemljiva.
• Pri tihem poslušanju je še vedno zaznati globino, pri glasnem pa prostor ne začne nenadzorovano doneti.

5. Najpogostejše težave in rešitve

Če živite v stanovanju

Zelo nizke frekvence se skozi konstrukcijo prenašajo drugače kot govor ali visoki toni. Pomagajo zmerna glasnost, odmik od skupne stene, nočni način sprejemnika in čvrsta podlaga, ki prepreči ropotanje pohištva. Podloga lahko zmanjša mehanske vibracije, ne more pa ustaviti vsega nizkofrekvenčnega zvoka.

6. Kaj preveriti pred nakupom nizkotonca

Moč v vatih je samo en del zgodbe. Za primerjavo so pomembni tudi velikost gonilnika, najnižja uporabna frekvenca, vrsta ohišja, možnosti priklopa, mere, samodejni vklop ter nastavitve delilne frekvence in faze.

• Ali ima vaš ojačevalnik izhod SUB/LFE ali potrebujete visokonnivojski vhod?
• Ali so navedene RMS oziroma nazivne vrednosti, ne samo največja oglaševana moč?
• Ali ohišje fizično ustreza izbranemu položaju in ima dovolj prostora za hlajenje?
• Ali potrebujete nizkotonec predvsem za filme, glasbo ali oboje?
• Ali boste uporabljali samodejno kalibracijo AV-sprejemnika?
• Ali so na zadnji strani dostopne vse nastavitve, ki jih potrebujete?

Če še izbirate glavne zvočnike, najprej preberite vodiča Kako izbrati zvočnike za dom in Aktivni ali pasivni zvočniki. Nato lahko na strani nizkotonci primerjate priključke, mere in navedene podatke posameznih modelov.

Viri in dodatno branje

• Dolby: delilna frekvenca, postavitev in kalibracija nizkotonca
• Yamaha: nastavitev faze nizkotonca
• REL Acoustics: praktičen preizkus faze in položaja